Spoznajte, kako koristna je koruzna moka za zdravje. Vsebuje namreč veliko koristnih snovi, in velja za izredno hranljivo moko.
Koruzna moka
Koruza izvira z območja današnje Mehike, kjer je znana že 7000 let, v Evropo pa so jo v 16. stoletju prinesli Španci. Po razširjenosti je na tretjem mestu, takoj za rižem in pšenico. Koruzni zdrob oziroma polento dobimo z mletjem, enako tudi koruzno moko. Manj je znana bela koruza.
Koruzno moko dobimo z mletjem rumene koruze. Izvrstna je za pripravo koruznega kruha, a le kot dodatek drugim mokam. V nasprotnem primeru je kruh preveč zbit in drobljiv, saj ne vsebuje lepka oziroma glutena. Koruzna moka je rahlo sladkastega okusa, zato jo lahko dodate k raznim sladicam, piškotom ali palačinkam. Odlična je tudi za pripravo žgancev ali koruznih žličnikov.
Široko uporaben je tudi koruzni zdrob ali polenta, ki ga kuharski mojstri radi uporabljajo pri pripravi raznih jedi (kot priloga ali glavna jed). Tudi postrvi pomokane s koruzno moko pred peko, so več kot odlične.
Kakšne koristi ponuja koruzna moka za zdravje?
Da je koruzna moka za zdravje prava izbira, so vedeli že naši predniki, ki so jo s pridom uporabljali v svoji kuhinji.
Kaj vsebuje koruza?
Koruza vsebuje:
- beljakovine,
- veliko sladkorja,
- vitamine skupine B,
- vitamin C,
- kalij,
- fosfor ter
- primerno hranilno vrednost.
Koruza vsebuje kakovostne beljakovine (vsebnost teh je od 8 do 11 %) in kompleksne ogljikove hidrate, ki nas ohranjajo site dlje časa. Je dober vir vlaknin, kalija, fosforja in magnezija ter vitaminov B skupine. Ker ima precej topnih vlaknin, ima nizek glikemijski indeks. Pri koruzi so vsem na očeh karotenoidi. Lepo rumeno do rahlo oranžno barvo ji daje kriptoksantin, ki kot močan antioksidant krepi naš imunski sistem.
Izredno hranljiva je bio koruzna moka, ki jo pridelujemo na našem ekološkem posestvu. Kupite jo lahko v našem prodajnem avtomatu ob posestvu, kjer vas pričakuje pester nabor ekološko pridelanih izdelkov. Obiščite nas v Ljubljanskem barju!
Vpliv koruzne moke na zdravje
Ker je koruza bogata z antioksidanti in drugimi fitokemikalijami, kot so lutein, zeaksantin in antocianini, koristi vidu in 
preprečuje razvoj sive mrene. Po nekaterih ocenah je treba zaužiti okoli šest miligramov teh fitokemikaliji na dan, v 240 gramih koruze pa je približno četrtina njihove priporočene količine.
Raziskave so pokazale, da koruza:
- varuje pred delovanjem prostih radikalov, termična obdelava pa ne izniči njene moči;
- ščiti pred rakom debelega črevesa;
- ščiti pred boleznimi srca in ožilja;
- Koruza ob tem znižuje krvni tlak in raven slabega holesterola v krvi;
- uravnava raven krvnega sladkorja;
- preprečuje slabokrvnost;
- ohranja zdravo živčevje;
- Zaradi vlaknin skrbi za zdravo prebavo, velika količina folne kisline pa je nepogrešljiva v prehrani nosečnic.
Ali ste vedeli..
- Običajno velja, da živilo s toplotno obdelavo izgubi nekatere hranilne snovi, kar pa ne velja za koruzo. Pri koruzi beljakovine postanejo celo bolj kakovostne, povečajo se tudi njeni antioksidativni učinki.
- Ne vsebuje glutena, zato je primerna tudi za bolnike s celiakijo.
- Koruza ne vsebuje vseh esencialnih aminokislin, zato jo je priporočljivo kombinirati s stročnicami.
- Včasih sta bela polenta in bela koruza veljali za hrano meščanov. Rumena koruza pa je bila namenjena nižjemu sloju ter krmi za živali.
Kako lahko uporabimo koruzno moko?
Koruzno moko lahko uporabimo za: 
- peko kruha
- pripravo sladic
- pripravo glavnih jedi
- pripravo koruznih žgancev
- pripravo polente itd.
Kako pripravimo okusen koruzni kruh:
Koruzni kruh
Sestavine:
- 500 gramov koruzne moke
- 500 gramov pšenične, črne ali pirine moke
- 500-600 ml vode
- 1 kocka kvasa
- 1 zvrhana čajna žlička soli
- 1 žlica medu
- 3-4 žlice sončničnega olja
- 3-4 žlice grobe koruzne moke ali polente
Koruzno moko presejemo in jo poparimo s 3 dcl vrele vode. Premešamo in počakamo, da se ohladi. Vmes v dcl tople vode, dodamo med in nadrobimo kvas. Kvas pokrijemo in ga pustimo vzhajati 5-10 minut. V ohlajeno koruzo moko vmešamo pšenično moko in ob rob natresemo sol. V sredini naredimo luknjo in vanjo vmešamo vzhajan kvas. Ko je kvas vmešan, vmešamo še olje in 1 dcl vode. Premešamo vse sestavine in po potrebi dodamo še 50-100 ml vode, da dobimo mehko testo.
Testo vzhajamo 1 uro, nato pa ga oblikujemo v hlebček. Hlebček povaljamo po grobi koruzni moki (ali polenti) in ga položimo na papir za peko na pekaču od pečice. Hlebček po želji zarežemo z nožem in pokrijemo s krpo, ter ga pustimo vzhajati nadaljnjih 30 minut.
Vzhajan hlebček pečemo v segreti pečici na 200°C prvih 15 minut, nato pa temperaturo znižamo na 180 in ga pečemo nadaljnih 40-50 minut oziroma dokler votlo ne zadoni ob trkanju.
Kako shranjujemo koruzno moko?
Da bi koruzna moka ohranila vse kakovostne snovi, predvsem pa da je njen rok uporabe čim daljši, je izrednega pomena pravilno shranjevanje. Moko lahko brez težav hranite v hladilniku, predvsem ob le občasni uporabi ali v poletnih mesecih. Izdelke navadno shranjujemo v dobro zaprti posodi v hladnem in suhem prostoru.
Za preprečavanje morebitnega razvoja insektov, lahko v omaro ali direktno v vrečko z moko položimo lovorjev list.