fbpx
Prvo trajnostno posestvo v SLOVENIJI
> Povpraševanje
> Top razlogi za obisk

Uspešni so tisti, ki se naučijo obvladovati življenje s čim manj stresa ter čim več optimizma in ustvarjalnosti. Ljudje, ki obvladujejo stres, so srečnejši in zaslužijo več. Živimo v dobi preobilja in skokovitega tehnološkega razvoja, ki naj bi nam prinesel več blaginje, prostega časa in omogočal naj bi nam lažje življenje. Toda zdi se, da je ravno obratno. Pojasnjujemo, kaj povzroča stres na delovnem mestu in kako ga lahko učinkovito odpravimo.

Kaj povzroča stres na delovnem mestu?

Stres na delovnem mestu se pojavi, kadar pride do neravnovesja med zahtevami in razpoložljivimi sredstvi, ki jih ima posameznik na voljo za izpolnjevanje teh zahtev.Kako odpraviti stres na delovnem mestu

Najpogostejši dejavniki, povezani s stresom na delovnem mestu, so:

  • pomanjkanje nadzora nad delom,
  • neprimerne zahteve nadrejenih in premajhna podpora sodelavcev ter vodstva,
  • neujemanje med delavci,
  • slabi medosebni odnosi in nasilje na delovnem mestu,
  • negotovost zaposlitve,
  • prav tako pa stres na delovnem mestu lahko pozvroča tudi delo v katerem preprosto ne uživamo.

Danes imamo precej manj prostega časa kot pred dvajsetimi ali petdestimi leti. Kljub vsem izumom in iznajdbam, ki naj bi nam olajšale življenje in omogočile več prostega časa, le-ta izginja. Znašli smo se v času in okolju, kjer:

  • Smo izpostavljeni številnim spremembam v kratkem časovnem obdobju;
  • pestijo nas nenehne gospodarske krize;
  • srečali smo se tudi s pandemijo svetovnega obsega, ki bo krojila našo prihodnost še dolgo;
  • tisti, ki so zaposleni, doživljajo stres zaradi službe, nezaposleni pa zato, ker službe nimajo;
  • večina ljudi doživlja stres tudi doma zaradi obilja obveznosti z otroci, družino ipd.
  • vsi doživljamo stres zaradi neprestano spreminjajoče se tehnologije;
  • stres lahko doživljamo tudi v vsakodnevnih opravilih, kot so npr. gneče v prometu, čakanje v vrsti v trgovinah ipd.

Brez dvoma, življenje je postalo zahtevnejše in okolje, v katerem živimo in delujemo, je polno stresorjev. Veliko ljudi je že poskušalo zamenjati okolje in tako zmanjšati stres, toda stres je prišel za njimi tudi v novo okolje. Stresu ni moč ubežati, lahko pa se naučimo nanj primerno odzivati in ga nadzorovati.

Kaj je pravzaprav stres?

Stres lahko opredelimo kot neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani, in dojemanjem sposobnosti za obvladovanje teh zahtev na drugi. Poudarek je torej na dojemanju dejanske zahtevnosti v primerjavi z vašim dojemanjem situacije. Doživljanje stopnje stresa je vselej zelo subjektivno in odvisno od posameznika ter njegovega soočenja z okoliščinami.

Nekaj stresa v vsakodnevnem življenju je sicer dobrodošlega, ker nam pomaga premagovati meje in dosegati cilje, toda kadar ga je preveč, lahko zbolimo. Stres namreč vpliva na vsak telesni sistem ali del telesa. Telo v stresnih situacijih izloča pretirane količine adrenalina, s katerim se prav tako lahko zasvojimo. Stres lahko poslabša tudi stanje drugih bolezni in je povezan s petimi glavnimi vzroki smrti: z boleznimi srca, rakom, boleznimi pljuč, nesrečami in s samomori.

Kako odpraviti stres na delovnem mestu?

Stres na delovnem mestu lahko premagujemo na številne načine. Predstavljamo napotke, kako lahko zmanjšamo ali odpravimo stres na delovnem mestu:

1. Organizirajmo si čas in naučimo se reči NE

Velikokrat ne znamo reči NE, ker smo prepričani, da se to ne spodobi. Ne znamo si pravilno razporediti časa, ker preveč časa porabimo za stvari, ki se nam zdijo (seveda iz našega zornega kota) pomembne, če ne že najpomembnejše. Pri tem pa lahko zanemarjamo druge stvari, ki pa so pomembne (na primer naše zdravje ali odnose z najbližjimi). Zanimivo je, da veliko ljudi to spozna šele ko resno zboli. Zato je zelo koristno, če imamo ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupamo in ki nam lahko prikaže situacije iz drugačnega zornega kota. Razumevanje širše slike je ključ za preprečevanje stresa.

Z zapisovanjem opravil lahko svoj čas veliko lažje nadzorujemo in izkoristimo na pravilen način.

2. Bodimo bolj fleksibilni

Fleksibilen človek svoja mnenja in ideje podkrepi z objektivnimi argumenti, ne vztraja pri svojem za vsako ceno, sprejema argumente drugih, če so smiselni, konstruktivno sodeluje naprej, kljub temu da se stvari ne odvijajo po njegovem/njenem prvotnem planu.

3. Poskušajmo na stvari gledati iz pozitivne plati

Človek s pozitivnim pristopom v morebitnih ovirah na poti vidi priložnost za učenje, ne težavo; dela za dobrobit celotne skupine oziroma organizacije; ne dela iz potrebe po dokazovanju sebe; ne dela iz sebičnih namenov; dela z veseljem; delo jemlje kot igro in služenje drugim, ne kot borbo za življenje in smrt; razume, da delo pomeni služenje drugim s sposobnostmi, ki jih ima.

4. Sprejemanje drugih

Sprejemanje drugih pomeni pozitiven odnos do drugače mislečih; poslušanje drugih z zanimanjem in sprejemanjem; poslušanje do konca in komentiranje šele ko razumemo mnenje drugega; sposobnost postavljanja vprašanj za boljše razumevanje mnenj drugih; delo brez obsojanja in kritiziranja idej drugih; uporabo objektivnih argumentov (in ne subjektivnih ali celo čustvenih); podporo argumentiranim idejam drugih.

5. Pravilno dihajmo

Dihanje se vam verjetno zdi samoumevno. Spremenite dihanje in spremenili boste počutje. Toda večina ljudi pod stresom »pozabi« pravilno dihati. Dihanje pod stresom postane hitrejše in plitkejše.

Kadar dihate hitro in plitko, se vaše telo odzove, na način da:

Stres na delovnem mestu

  •  v vaš krvni obtok pride manj kisika,
  • se žile skrčijo,
  • se pospeši vaš srčni utrip, krvni pritisk pa se poveča,
  • pride manj kisika tudi v možgane,
  • se počutite omotični in napeti.

Kakšno je slabo dihanje?

Dihanje s prsnim košem in z rameni (to pomeni, da zrak v pljuča dovajate s širjenjem prsne votline in z dvigovanjem ramen) ne dovaja dovolj kisika vašemu organizmu. Porabljate ga celo več, kot bi bilo potrebno, da lahko dvigujete ramena.

Še slabše je zadrževanje diha. Nekateri namreč celo prenehajo dihati, ko so raztreseni ali zamišljeni. Enostavno pozabijo, da je treba vdihniti. V obeh primerih gre za neučinkovito obliko dihanja, ki že sama po sebi izzove stres.

Najučinkovitejši način je dihanje s prepono. Glavna dihalna mišica je trebušna prepona. To je kupolasta mišica, ki ločuje pljučno votlino od trebušne. Ob vdihu se trebušna prepona splošči navzdol, s čimer se ustvari več prostora v prsni votlini, in omogoči, da se pljuča napolnijo. Ob tem se trebuh vidno napihne. Ob izdihu trebušna prepona znova zavzame kupolasto obliko. Trebušna prepona sicer deluje samodejno, toda ob povečanih naporih oz. kadar smo pod stresom, je ta proces zmoten in trebušna prepona ne deluje več tako, kot bi morala.

Tehnika trebušnega dihanja

Trebušno dihanje ali dihanje s trebušno prepono je osnovna dihalna tehnika sproščanja napetosti v telesu in osnova vsem dihalnim tehnikam. Pravilno dihanje stimulira parasimpatični imunski sistem, ki telo pomiri, s tem pa se zniža tudi tesnoba. Kadar smo napeti, je naše dihanje plitko in hitro, naše mišice pa zakrčene. V sproščenem stanju pa je naše dihanje globoko in počasno. Kako preveriti, ali znate pravilno dihati?

  •  Udobno se namestite v ležeč sedeč položaj in se naslonite na naslonjalo stola. Položite si eno dlan na trebuh, drugo pa na prsi.
  • Vdihnite skozi nos in poskrbite, da se roka na vašem trebuhu dviga in spušča, roka na vašem prsnem košu pa miruje oz. komajda kaj premika.
  • Ko vdihujete, tiho štejte do tri.
  • Izdihujte skozi usta, počasi, tako da prav tako preštejete do tri in opazujte, kako se roka na trebuhu spušča.

Tehnika barvnega dihanja

Barvno dihanje je nadgradnja trebušnega dihanja, ki mu dodamo barve. Zamislite si dve barvi: eno, ki vas navdaja s prijetnimi sproščujočimi občutki, ter drugo, ki v vas vzbudi neprijetne občutke. Pri vsakem vdihu si predstavljajte, kako sproščujoča barva napolni vaše telo, ob izdihu pa si predstavljajte, kako vsa napetost zapušča vaše telo skupaj z neprijetno barvo. Pri barvnem dihanju izbiramo barve glede na razpoloženje. Pri povišani tesnobi si predstavljajmo, da vdihujemo modro barvo in izdihujemo rdečo barvo. Pri depresivnem razpoloženju si predstavljajmo, da vdihujemo oranžno barvo in izdihujemo črno ali temno modro barvo. Pri izraženi jezi pa si predstavljajmo, da vdihujemo zeleno barvo ter izdihujemo rdečo.

Tehnika izmeničnega dihanja skozi nos

Pri tej dihalni tehniki boste izmenično dihali skozi levo in desno nosnico. Z izmeničnim dihanjem boste vzpostavili ravnovesje v prekrvavljenosti leve in desne možganske polovice. Vdih skozi desno nosnico bo aktiviral vašo levo možgansko polovico, ki je zadolžena za vaš racionalni del in simpatični živčni sistem, vdih skozi levo nosnico pa bo aktiviral vašo desno hemisfero, ki je zadolžena za vaše občutenje in parasimpatični živčni sistem. Izmenično dihanje bo učinkovito, ko ga boste prakticirali najmanj dve minuti.

6. Mišična relaksacija

S pomočjo miščične relaksacije sprostimo napetosti iz mišic. Najprej namerno napnemo določeno mišično skupino, zatem pa sprostimo in pustimo napetosti, da odide iz mišic. Pri tem smo pozorni na to, kako se mišice sproščajo, ko napetost odhaja. Skozi vadbo se naučimo prepoznati povezanost med napetostjo mišic in popolno sproščenostjo. S tem znanjem lahko ob prvem znaku telesne napetosti, ki spremlja anksioznost, sprostimo mišice. In s fizično sprostitvijo pride tudi mentalna umirjenost.

Določeno mišično skupino napnemo – pomembno je, da le tisto in nobene druge – in zadržimo napetost pet sekund, nato pa jo za deset sekund sprostimo in dovolimo napetosti, da odide. Vse vaje ponovimo dvakrat.

  • Dlani: stisnite obe pesti skupaj in ju dvignite proti zgornjima deloma rok in nato sprostite.
  • Nadlakti: pritisnite obe nadlakti k naslonjalu stola ali k trupu (spodnji del naj mlahavo visi ob trupu) in sprostite.
  • Zgornji del čela: dvignite obrvi in nagubajte čelo ter nato sprostite.
  • Spodnji del čela: potegnite obrvi navzdol in skupaj (namrščite se) in nato sprostite.
  • Oči: dobro zatisnite oči — in sprostite.
  • Usta: stisnite ustnice skupaj — in sprostite.
  • Čeljust: močno stisnite in pokažite zobe — in sprostite.
  • Vrat: spustite brado proti prsim in istočasno preprečite, da bi se jih dotaknila — in sprostite.
  • Ramena: dvignite obe rami močno navzgor, kot da se hočete dotakniti ušes — in sprostite.
  • Prsni koš: globoko vdihnite (prsno), zadržite zrak deset sekund in poudarjeno izdihnite.
  • Trebuh: potegnite trebuh navznoter ali ga izbočite — in sprostite.
  • Stegna: stisnite kolena skupaj — in sprostite.
  • Stopala: iztegnite nogi in dvignite stopala — in sprostite.

V okviru naših team buliding programov za skupine, izvajamo tudi takšne, v katerih se naučimo učinkovito premagovati izgorelost in stres na delovnem mestu. Naše ekološko posestvo vam ponuja tudi druge številne sproščujoče aktivnosti, ki jih dopolnjujemo z vrhunsko ekološko kulinariko. Trajnostno izdelani apartmaji omogočajo nadvse zdravo bivanje in spruščojoč oddih na robu Ljubljane.

Vabljeni!