Izgorelost je posledica dolgotrajnega stresa in je ena največjih zdravstvenih groženj 21. stoletja. Kakšni so prvi simptomi izgorelosti in kako si lahko pomagamo sami?
Kaj je izgorelost?
Sindrom izgorelosti (angl. burnout syndrome) lahko opredelimo kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajnega samoizčrpavanja s pretiranim delovnim (deloholizem) in/ali čustvenim prizadevanjem.
Samoizčrpavanju pravimo tudi izgorevanje. Gre za dolgotrajen proces, v katerem se posameznik žene onkraj vseh meja, da bi z dosežki zadovoljil svoja pretirana pričakovanja, podprta s tistimi, ki jih do njega goji okolica. Deloholizem in pretirano angažiranje sta glavna simptoma izgorevanja.
Izgorelost je končni psihofizični zlom – posledica izčrpavanja s pretiranim delovnim in/ali čustvenim angažiranjem, izhajajočim iz notranjih prisil, ki pripeljejo do pretirane motiviranosti.
Izgorelost je torej bolezensko stanje, duševna motnja, ki izhaja iz dogajanja v človeku (notranja prisila), zunanje obremenitve pa ga zgolj sprožijo – podobno velja tudi za druge duševne motnje. Kadar se zunanje zahteve pokrijejo z notranjimi prisilami, to pri ljudeh s tveganimi značilnostmi zelo verjetno sproži proces pretiranega angažiranja.
Kaj vodi v izgorelost?
Študije kažejo, da več kot polovica delovno aktivnih ljudi izgoreva, deset odstotkov pa jih kaže znake resne izgorelosti. Stresni način življenja povzroča skrajne pritiske na ljudi, vse do točke, ko se počutijo izčrpane, prazne in neučinkovite.
Vzroki izgorelosti so lahko povezani s službo, načinom življenja, osebnostnimi lastnostmi posameznikov, zanemariti pa ne gre niti telesnih vzrokov. Morebitni vzroki lahko tičijo v občutkih stalne preobremenjenosti, podcenjenosti, v nezadovoljstvu z delovnimi pogoji, časovnem pritisku ali konfliktnih odnosih z ljudmi v okolici.
Med telesnimi vzroki izgorelosti so težave s ščitnico, slabokrvnost, kronična vnetja, motnje spanja in pomanjkanje esencialnih hranil (vitaminov in mineralov).
Kakšen vpliv na izgorelost ima naša osebnost (karakter)?
Pri samem izgorevanju je odločilna osebnostna struktura ljudi, saj v enako stresnih okoliščinah vsak reagira drugače. Perfekcionisti, pesimisti in ljudje, ki hočejo vedno vse postoriti sami, so najbolj ogroženi. Izgorelost se razvije pri ljudeh, ki življenjske in delovne okoliščine pogosteje in intenzivneje kot večina drugih doživljajo kot stresne (zaradi izrazitejše čustvene ranljivosti in drugih tveganih osebnostnih lastnosti), nanje pa se odzivajo z delovnim in/ali s čustvenim angažiranjem onkraj vseh zdravih meja.
Kateri znaki nakazujejo na izgorelost?
- deloholizem ali kaka druga oblika pretiranega angažiranja,
- kronična utrujenost,
- čustvena izčrpanost (nestrpnost, nihanje razpoloženja, občutki nerazložljive žalosti …),
- oslabljen imunski sistem in nagnjenost k okužbam,
- zapiranje vase, umik iz okolice,
- vedno bolj pesimističen pogled na življenje, izguba motivacije,
- neučinkovitost na delovnem mestu in vedno pogostejše odsotnosti z dela,
- pogosti glavoboli, bolečine v mišicah,
- spremembe apetita in spalnih navad,
- zloraba alkohola, hrane, drog,
- upočasnjenost, opuščanje obveznosti,
- občutek ujetosti,
- kronična tesnoba, ki nastopi zlasti v primeru občutka nemoči ali utrujenosti,
- panični napadi,
- depresivnost,
- nihanje samopodobe,
- čustvena nihanja (izmenično usmerjanje jeze ali besa na druge/nase, hudi občutki krivde in sramu)
- nenadna velika izguba energije,
- razpad samovrednotenja.
- povišan holesterol, srčne bolezni, debelost, sladkorna bolezen ipd.
- v hujših primerih so možne tudi možganske kapi, srčni infarkti itd.
Kako poteka izgorelost – proces izgorevanja?
Proces izgorevanja lahko vse do izgorelosti oziroma adrenalnega zloma lahko poteka zelo dolgo, tudi več desetletij in se odvija po stopnjah.
1. FAZA – Značilen je velik delovni entuziazem, prevladuje izrazita potreba po potrjevanju. Zanjo je značilen intenziven napor, ki ga vlagamo v doseganje ciljev. To pripelje do utrujenosti in posledično do upada delovne učinkovitosti.
2. FAZA – Za prvo fazo pride počasi faza stagnacije. V tej fazi narašča frustriranost, ker vloženemu naporu ne sledi pričakovana nagrada. Ob tem prihaja do dvomov v lastno kompetentnost, do negotovosti pri delu, preutrujenosti, nezadovoljstva, kronične anksioznosti, motnje koncentracije.
Motiviranost za delo upada, pojavljajo se tudi telesne težave ter nekatere težave psihosomatskega izvora (glavoboli, težko dihanje, motnje srčnega ritma, zvišan krvni tlak, motnje prebave, spanja, prehranjevanja, bolečine v križu).
Zmanjša se telesna odpornost. Kronična utrujenost pa izpostavlja človeka tudi nezgodam in poškodbam. Oseba te težave dolgo zanemarja in jih doživlja kot moteče elemente pri izpolnitvi delovnih zahtev. Zato se distancira od drugih vsebin življenja (druženje, hobiji). Ker nima časa in energije za gojenje medosebnih odnosov, narašča netolerantnost do ljudi, nastajajo motnje v komunikaciji in prihaja do socialne izoliranosti.
3. FAZA – Sledi tako imenovana socialna izolacija. V tej fazi je že izražena depersonalizacija, ko oseba izgubi stik z zunanjim svetom. V stikih s stranko empatijo zamenjajo brezosebni odnos, nestrpnost, cinizem. Prihaja tudi do vedenjskih odklonov, kar še bolj ruši odnose s sodelavci in strankami.
Vse to pa poglablja še občutek notranje praznine, ki jo takšne osebe pogosto poskušajo nadomestiti z zlorabo alkohola ali zdravil. To povzroča še dodaten upad storilnosti in s tem veča pritiske delodajalca. Prihaja tudi do izgub prijateljev in do razdora zakonov.
4. FAZA – Apatija oziroma skrajna izgorelost pride zadnja. Vidni so jasni znaki depresivnosti in pogosto tudi suecidnosti. Izgorelost pogosto povzroči izbruh telesne izčrpanosti, kronične utrujenosti in številne psihosomatske motnje oziroma bolezni, kot so nespečnost, želodčne in prebavne težave, glavoboli, bolečine po vsem telesu – predvsem v križu in hrbtu, zvišan ali znižan krvni tlak, upad ali čezmerno povečanje telesne mase, težave s srcem in dihanjem, upad energije.
Pojavi se osiromašenje čustvenega odnosa do ljudi, za katere delajo, žalost, obup, občutje nemoči, čustvena neodzivnost, izoliranost, distanciranost, znižan frustracijski prag, razdražljivost, nezadovoljstvo, nerazpoloženje, tesnoba, bojazni, paranoidnost.
To vodi v adrenalno izgorelost s potenciranjem vseh simptomov. Če se nič ne spremeni, vse skupaj v nekaj mesecih privede do adrenalnega zloma – popolnega fizičnega in psihičnega zloma. Oseba prespi večino dneva, ne more se koncentrirati, težko ohranja budnost, ima močno omejen kratkoročni spomin, je popolnoma brez energije, vsak napor je odveč.
Kaj lahko naredimo sami?
Ko pri sebi prepoznamo prve znake, ki opozarjajo na izgorelost, ali pa smo celo že presegli kritično mejo in je izgorelost že prisotna, se moramo nujno ustaviti in nekaj spremeniti. Takrat se človek počuti zelo nemočnega, a ima v bistvu precej več nadzora nad situacijo, kot si sam predstavlja. Življenje si lahko ponovno uravnotežimo z naslednjimi pozitivnimi koraki:
- Druženje z nam dragimi ljudmi je zelo antistresno. Zaupati in odpreti se je treba domačim ali prijateljem, saj je iskren pogovor najhitrejši način za pomiritev in sprostitev stresa. Poglobite odnose z najbližjimi, kot so partner, otroci, prijatelji. Poskusite se tudi več družiti s sodelavci. Med odmorom se raje kot svojemu pametnemu telefonu posvetite kolegu ali pa si občasno organizirajte druženje tudi po službi.
- Izogibajte se negativno naravnanim ljudem. To so ljudje, ki stalno jamrajo in v večini stvari najdejo in vidijo zgolj slabo plat. So pesimistični, jezni in širijo slabo energijo.
- Spremenite svoj odnos do službe. Osredotočite se na tisto, kar vam je pri vašem delu všeč, saj vam to lahko povrne smisel in občutek nadzora. Če svoje delo sovražite, poiščite zadoščenje na drugih področjih (družina, konjički, prijatelji …). Če ste že močno izčrpani, potem si morate oddahniti od službe. Vzemite dopust, bolniški stalež, da se za nekaj časa umaknete iz situacije. Napolnite si baterije, se spočijte in o vsem temeljito razmislite.
- Postavite meje – naučite se reči ne brez slabe vesti.
- Vsak dan si vzemite čas zase – obiščite vadbo pilatesa, preberite kakšno lahkotno knjigo, pojdite na sprehod, k frizerju ali prijateljici na klepet.
- Popolnoma se odklopite od moderne tehnologije. Odložite računalnik, ugasnite telefon in prenehajte preverjati elektronsko pošto. Negujte svojo kreativnost, poskušajte nove stvari, obnovite konjičke.
- Uporabljajte tehnike sproščanja, kot so joga, meditacija, globoko dihanje.
- Zelo pomembno je, da si vsak dan zagotovite dovolj spanja.
- Redna telesna vadba je bistvena, vsaj pol ure dnevno.
- Prehranjujte se zdravo – jejte hrano, bogato z omega 3 maščobnimi kislinami (losos, sardine, skuše, inčuni, laneno seme, orehi, morske alge …). Omejite vnos sladkorja, kofeina, izogibajte se kajenju, prekomernemu uživanju alkohola. Čim večkrat izberite ekološko pridelano hrano, ki je bogata s hranili in vitamini. Napolnila vas bo z energijo, zaradi česar boste lažje opravljali vsakodenevne aktivnosti.
- Čim več gibanja v naravi – odpravite se na sprehod, kolesarite, odpeljite se stran od mestnega vrveža. Na obrobju Ljubljane vas preseneti Ekološko posestvo Trnulja, ki ponuja številne aktivnosti v naravi, restavracijo z ekološko pripravljeno hrano in še mnogo več. Odlična ideja za razbremenitev vašega urnika ali popestritev vašega vikenda.
Posledice izgorelosti na delovnih mestih – Evropa in svet
Izgorelost na delovnem mestu je pogost pojav in najbolj pogost vzrok izgorelosti.
Posledice izgorelosti
Po podatkih ameriškega inštituta za varnost in zdravje pri delu imajo v ZDA vsako leto kar 344 milijard dolarjev stroškov zaradi posledic stresa in izgorelosti na delovnem mestu. Tako izgubijo skoraj 300 milijonov delovnih dni na leto.
V EU porabimo od tri do štiri odstotke BDP za odpravljanje posledic izgorelosti na delovnem mestu.
Raziskave v Veliki Britaniji in Skandinaviji kažejo, da je skoraj 60 odstotkov odsotnosti z dela neposredno povezanih s stresom na delovnem mestu. Več kot polovica zaposlenih ima simptome zgodnjih faz, vsak deseti zaposleni pa doživi skrajno fazo izgorelosti, ki lahko trajno prizadene njegovo delovno zmožnost.
Do podobnih ugotovitev so prišli tudi raziskovalci na Nizozemskem. Na Finskem doživlja simptome izgorelosti več kot polovica zaposlenih, sedem odstotkov pa jih je že resno izgorelih. Izgorelost je tudi najpogostejši vzrok invalidskih upokojitev v tej državi.
Sedaj pa poleg zdravstvenih stroškov upoštevamo še stroške, ki nastanejo zaradi zmanjšane storilnosti, absentizma in fluktuacije, ter stroške invalidskih upokojitev, ki so lahko končna posledica izgorelosti. Dobili bomo katastrofalno sliko.
Svetovna zdravstvena organizacija upravičeno opozarja, da postajata depresija in izgorelost na delovnem mestu glavni poklicni bolezni 21. stoletja.