fbpx
Prvo trajnostno posestvo v SLOVENIJI
> Povpraševanje
> Top razlogi za obisk

Oljna ogrščica se uporablja za različne namene. O njeni uporabi, pridelavi in koristih, pojasnjujemo v objavi.

Oljna ogrščica – opis in uporaba

Oljna ogrščica

Oljna ogrščica

Oljna ogrščica je tretja najpomembnejša oljnica na svetu in drugi najpomembnejši vir rastlinskih beljakovin. Seme vsebuje 40-50 % olja, 15-20 % beljakovin ter številne minerale in vitamine. Oljna ogrščica ima zelo malo nenasičenih maščobnih kislin, le 6-8 % od skupne vrednosti maščobnih kislin, kar je manj kot pri drugih rastlinskih oljih. Prehrana, ki vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin je namreč zelo škodljiva in nekoristna za človeški organizem, saj lahko povzroči nastanek različnih srčnih bolezni.

Oljna ogrščica ali repna ogrščica (Brassica napus L. var. napus) je poljščina, ki se uporablja:

  • za pridelavo rastlinskega olja za človeško in živalsko prehrano – za pripravo marinad, pestov, solat, namazov, domače majoneze.  Ker prenese visoke temperature je primerno tudi za peko.
  • v industrijske namene, kot so biogoriva in gorivni dodatki, maziva, površinski premazi, polimeri, funkcionalni dodatki, lepila,
  • v kozmetične namene kot osnova za različna mazila in kreme.

Olje oljne ogrščice postaja vedno bolj priznano in iskano po celem svetu. Je veliko bolj koristno in obstojnejše od drugih olj, saj obstoji na zelo visokih temperaturah. Nadomesti lahko vsa druga manj kakovostna olja.

Olje oljne ogrščice vsebuje:

  • ugodne maščobne kisline,
  • zelo malo nasičenih maščob in veliko enkrat nasičenih maščobnih kislin (60,6 %, oleinska – omega 9) ter večkrat nasičenih maščobnih kislin (31,3 %, linolna – omega 6 in alfa – linolenska kislina – omega 3),
  • veliko vitamina E v obliki tokoferolov,
  • folne kisline, sterole in karotenoidne snovi.

Razmerje omega 6 in omega 3 (esencialne maščobne kisline) je 2:1 kar je človeško telo najbolj ugodno. Esencialne maščobne kisline imajo odločilno vlogo za normalno delovanje celičnih membran.

Olje oljne ogrščice ima številne koristi za organizem, kot so:

  • pomaga zniževati povišano raven holesterola,
  • zniža povečano raven maščobe v krvi,
  • znižuje trigliceride,
  • posledično zmanjšuje nastanek srčno žilnih bolezni,
  • izboljšuje presnovo in
  • krepi imunski sistem.

Nasade oljne ogrščice prepoznamo po živahni rumeni barvi, ki na prostranih poljih privabljajo poglede.

Pridelava oljne ogrščice

Kakovost olja oljne ogrščice je odvisna od načina pridobivanja olja oljne ogrščice. Tradicionalni postopek je hladno stiskanje semen. Bistvo hladnega stiskanja je, da temperatura olja pri stiskanju ne preseže temperature 40 °C, pri čemer dobimo manjše količine olja in je to veliko bolj kvalitetno, polnega okusa in bolj aromatično.

Postopek pridobivanja večjih količin olja je bolj kompleksen, in se ga poslužujejo v večji industrijski pridelavi olja, pri čemer uporabljajo organska topila. Tako pridobljeno olje morajo pred uporabo rafinirati, saj je v nasprotnem primeru neužitno.

Kot je značilno za ozimine,kamor spada tudi oljna ogrščica, so tudi pri ozimni ogrščici za prehod iz vegetativnega v generativni razvoj, potrebne nizke temperature pod 0°C. Na tak način oljna ogrščica potem, ko oblikuje stebla in liste,  začne razvijati na steblih še cvetove, v njih pa se nato seveda ob ustrezni oprašitvi razvijejo še semena v luskih.

Za pridelavo oljne ogrščice, ki jo štejemo k bolj delovno ekstenzivnim poljedelskim kulturam, je za doseganje visokih in kakovostnih pridelkov potrebno upoštevati navodila strokovnjakov za pridelavo te poljščine.

Pri izvajanju predpisanih in priporočenih agrotehničnih ukrepov, je potrebno poskrbeti tudi za:

  • osnovno pripravo ustreznih tal za setve,
  • ustrezen izbor sorte in setev,
  • oskrbo posevka s hranili,
  • ohranjanje zdravstvenega stanja posevka in
  • spravilo posevka.

Oljna ogrščica uspeva na primernih njivskih površinah, kjer:

  • ne zastaja voda
  • so tla dobro prepustna za vodo
  • imajo urejen vodno – zračni režim.

V slabih njivskih površinah, kjer voda rada zastaja, lahko pride do propadanja posevka, možne pa so tudi bolezni in širjenje bolezni v preostali del posevka ogrščice.

Ogrščice ne pridelujemo na lahkih in kislih tleh ter na tleh, ki so zapleveljena z večletnimi širokolistnimi pleveli, kot sta slak in osat.

V neokrnjeni naravi na prostranih rumenih poljih posestva Trnulja, po načelih sodobne ekološke pridelave, pridelujemo ekološko olje oljne ogrščice. V tesni povezanosti z naravo, z ekološko pridelavo in predelavo zagotovimo, da je olje oljne ogriščice prvovrstno in vsebuje kar največ hranilnih snovi. Takšno olje je polnega okusa, in kot dodatek jedem, pričara harmonično svežino, vaš organizem pa iz njega srka številne koristi.

Oljna ogrščica - olje oljne ogrščice iz ekološke pridelave

Oljna ogrščica – olje oljne ogrščice iz ekološke pridelave, posestvo Trnulja

 

Setev in žetev oljne ogrščice

1. Priprava njive za setev

Če želimo dosegati dovolj visoke pridelke ogrščice je najpomembnejše opravilo pred setvijo, kakovostna in predvsem pravočasna priprava njive za setev. Če bomo sejali oljno ogrščico po ozimnih žitih, krompirju ali drugih kulturah, je pomembno, da predposevek njivo zapusti dovolj zgodaj, da lahko njivo še pravočasno osnovno obdelamo za setev oljne ogrščice. Optimalno je, da njivo po žetvi ozimin preorjemo do globine ornice (vsaj 20 – 25 cm) vsaj 2 – 3 tedne pred setvijo ogrščice. V tem času se tla dobro posedejo in strnejo, ob primerni vlagi pa povzročimo kalitev morebitnih semenskih plevelov še pred setvijo.  Le te lahko potem s predsetveno obdelavo tal s predsetvenikom mehansko uničimo in si na takšen način zmanjšamo potencial konkurenčnih plevelov kasneje v posevku oljne ogrščice.

2. Čas setve

Optimalen čas za setev oljne ogrščice je druga polovica avgusta do sredine septemba. Njivo za setev je potrebno ustrezno pripraviti takoj po žetvi in spravilu žit ali drugih posevkov.

S pravočasno setvijo poskrbimo, da bodo rastline ogrščice pričakale zimo optimalno razvite, v stadiju 6 do 8 listov in z dobrim koreninskim sistemom, ki bo rastlinam omogočal dobro in čvrsto rast ter prezimitev v tleh tudi pri temperaturi pod 0°C,ter pri dolgotrajni snežni odeji in suhem mrazu. Preslabo razvite ali prebujne rastline z že oblikovanimi stebli, lahko povzročijo slabšo prezimitev posevka oljne ogrščice. Zato je pri setvi oljen ogrščice pomembno upoštevati:

  • da je ne sejemo prezgodaj ali prepozno,
  • da posevka ob setvi in v času jesenske rasti ne pregnojimo ter
  • da ne povzročimo pregoste posevke, ki slabo prezimijo.

3. Kolobarjenje

Da se izognemo nepotrebnim težavam z boleznimi in škodljivci ter pleveli, je potrebno pri oljni ogrščici upoštevati najmanj štiri letni kolobar. Oljno ogrščico sejemo na isto mesto po preteku 4 let.

Oljna ogrščica je primeren posevek za večino poljščin, razen za sorodnice iz družine križnic in sladkorno peso.

4. Način setve

Setev lahko opravimo z žitno sejalnico  na medvrstno razdaljo 12,5 do 25 cm. Ob setvi smo pozorni, da ne sejemo pregloboko, – priporočena je setev na globino 2 do 3 cm. Če so tla v času po setvi suha, je priporočljivo posejan posevek povaljati z gladkim valjarjem.
Za setev potrebujemo od 3 do 8 kg semena na hektar, kar je odvisno od kakovosti setve in priprave setvenice in od tega ali sejemo sorte oziroma hibride oljne ogrščice. Ker so nižje sorte oljne ogrščice slabše razvejane kot višje sorte, nižje sorte zato sejemo gosteje kot višje. Če želimo dosegati dobre pridelke zrnja nad 3,5 t/ha, je priporočjivo, da je sklop rastlin po prezimitvi minimalno 60 rastlin na 1m2. Ker se pogosto zgodi, da približno 25-30% rastilin ne prezimi, je potrebno setveno normo povečati za cca.10 – 15% od priporočene.

5. Žetev oljne ogrščice

Oljna ogrščica se ponavadi žanje konec meseca junija. Žetev opravimo z žitnim kombajnom, kjer pa je potrebno paziti, da se ne osipa preveč semena. Zato pričenemo z žetvijo, ko je seme v spodnjih luskih na rastlini v začetku polne zrelosti, ko ima zrnje vsebnost vlažnosti pod 20%  Po žetvi seme dosušimo na 7 – 8% vlažnosti. V primeru velikega osipanja semen ogrščice je priporočljivo na strnišče posejati krmno kulturo (ajda, proso, ljuljka ipd.) in njivo na tak način ozeleniti, vsaj do setve ozimin ali do setve koruze, ko je potrebno posejati prezimni strniščni dosevek.

Koristi in trendi v pridelavi oljne ogrščice

Oljna ogrščica je kultura, ki zaradi do sedaj zelo ozkega kolobarja na slovenskih poljih, postaja vedno pogostejša in zanimiva poljščina, ki je zelo koristna tudi za izboljšanje rodovitnosti tal.

Oljna ogrščica spada v poljščine iz skupine ugodilk, kar pomeni, da jo pridelovalci lahko brez posebnih in večjih prilagoditev vključijo v poljedelski kolobar. Z vključitvijo ogrščice v kolobar posredno vplivamo na izboljšanje rodovitnosti tal, kar se na poljih izkaže po daljšem časovnem roku.

Oljna ogrščica je poznana poljščina, ki razvije zelo gost in razvejan koreninski sistem, ki po spravilu zrnja ostane v njivskih tleh. Ostanki korenin in zaorana slama postanejo dober vir organske mase iz katere se ob sodelovanju talne mikro favne in mikro flore spreminjajo v trajne oblike organske snovi. S tem se v tleh dvigne trajna rodovitnost tal, spreminja struktura tal, tla postajajo prepustna za vodo in zrak.

Oljna ogrščica je na naših poljih v preteklosti že bila del poljedelskega kolobarja, kamor se je pred leti vrnila in tako omogočila pestrejšo sestavo kolobarja, in s svojimi lastnostmi ugodno vpliva na rodovitnost tal.

Zaradi vsestranske uporabe oljne ogrščice, ob vsevečji porabi hrane, goriv, kozmetike ipd. se pridelava te rastline iz leta v leto povečuje.Oljna ogrščica je najbolj razširjena oljnica za biodizel v Evropi. Od leta 2000 se tudi v Sloveniji pridelava ogrščice povečaje, predvsem za namen goriv – biodizla.

Razlogi, ki spodbujajo  setev oljne ogrščice so predvsem zagotovljen odkup, ter lažje izvajanje KOPOP ukrepov za ohranjanje kolobarja, ozelenitev njivskih površin ter integrirano poljedelstvo. Perspektivnost te poljščine se kaže tudi v sušnih razmerah.

Oljna ogrščica prinaša veliko dobrega tudi v ozkih kolobarjih, ki so se v zadnjem obdobju marsikje zožali le na koruzo in pšenico. V tem primeru lahko pričakujemo posredne pozitivne učinke ogrščice, ki se kažejo v višjih pridelkih in kakovosti vseh kolobarskih členov, ker njena prisotnost povečuje rodovitnost tal. Ogrščica se torej lepo poda v kolobarju za žiti in krompirjem, vendar le na vsaka 4 leta, sicer so pridelki nižji zaradi pojava bolezni in škodljivcev. Sama pa je dober predposevek za večino poljščin razen za sladkorno peso in dosevke iz družine križnic.