Če ste se kdaj zgodaj spomladi sprehajali po ravnicah Ljubljanskega barja, ga gotovo niste mogli prezreti: razvejano grmovje s čudovitimi snežno belimi cvetovi, ki na Barju v mejicah velikokrat ločuje parcele različnih lastnikov. Njegove veje imajo na koncu trne in ravno po njih in temnem lubju je ta grmovnica dobila ime – črni trn.
Če na Barju črnega trna ne bi bilo, bi se naše posestvo Trnulja gotovo imenovalo kako drugače. Tako pa so nam za navdih služile jagode, ki jeseni dozorijo na njem – trnulje. Kaj je značilno za črni trn, kako ga lahko uporabljamo in kaj iz njega ustvarjamo na Trnulji, izveste v nadaljevanju.
Črni trn in posestvo Trnulja: kaj ju povezuje?
Ko smo nekje na prelomu tisočletja kupili zapuščeno posestvo v Črni vasi na Ljubljanskem barju, smo se najprej lotili urejanja in čiščenja parcele. Preraščalo jo je gosto in trnovo grmovje, nekakšen simbol Ljubljanskega barja – seveda, nič drugega kot črni trn. Ta čas in zanimive jagode trnulje, ki ga jeseni krasijo, sta nas tako močno zaznamovala, da si drugačnega imena za posestvo, kot je Trnulja, sploh nismo mogli predstavljati. Tako sta črni trn in predvsem trnulja postala naš zaščitni znak.
Ste vedeli, da je po črnem trnu ime dobila tudi pravljična junakinja Trnuljčica? Njen grad je preklela zlobna čarovnica in ga odela v gosto trnje. Prepričana je bila, da Trnuljčice prav nihče ne bo mogel rešiti iz goščave, a tako kot smo mi uspešno očistili naše posestvo, tako je tudi kraljevič posekal trnje in prišel do svoje princese.
Kako je črni trn povezan s čarovništvom in kako z zdravilstvom?
Črni trn je zelo stara rastlina, ki so jo v prehrani in zdravilstvu uporabljali že pred davnimi časi. Arheološke najdbe dokazujejo, da so trnulje uporabljali že v kameni dobi, v jamah in v poznejših bivališčih. Našli so jo celo v izkopaninah koliščarjev, kar priča o tem, da so črni trn očitno že v starih časih na naših tleh uporabljali za prehranjevanje in tudi za zdravilo.
Tudi iz antične dobe se najdejo zapisi o zdravilnih učinkih cvetov črnega trna, pozneje so o njih pisali tudi Arabci. V tistih časih je bil cenjen napitek iz črnega trna, ki so ga uporabljali pri nespečnosti. Še danes pa črni trn slovi po svoji blagi odvajalni moči, prav tako pa se ceni njegovo krepčilno delovanje na želodec (vir 1).
A v srednjem veku je črni trn v naših krajih in nasploh v evropski folklori pridobil precej zlovešč sloves. Povezovali so ga s temo in smrtjo, verjetno predvsem zaradi strašljivega videza njegovih zvitih, koničastih vej.
Črni trn naj bi bil tudi pomemben rekvizit pri čarovništvu in temni magiji. V sedemnajstem stoletju, ko je bil strah pred čarovnicami vseprisoten, so ljudje sumili čarovnice, da za pomoč pri hoji uporabljajo trnove palice (vir 2).
Kakšne so značilnosti črnega trna?
Res škoda, da se je zaradi nevednosti in vraževerja črni trn tako ožigosalo. Gre namreč za izredno privlačno in široko uporabno grmičevje, pri čemer je mogoče uporabljati tako njegove cvetove, plodove kot tudi les. Koristen je tudi, ker živalim zaradi goste razraščenosti ponuja čudovit življenjski prostor, dobro zavetje ter prostor za gnezdenje. Ponavadi ga najdemo ob gozdnem robu, kjer s koreninskim sistemom odlično ščiti pred erozijo, kar je še ena njegova prednost.
A poglejmo najprej, kako v naravi prepoznati črni trn (Prunus spinosa). Gre za trnast grm ali manjše drevo iz družine rožnic, ki zraste do 5 metrov visoko ter ima gosto in razvejano krošnjo.
Najbolj spektakularno je videti spomladi od marca do maja, ko mu krošnjo krasijo številni snežno beli cvetovi. Iz njih se pozno jeseni razvijejo bogato temno modre jagode oz. plodovi, znani kot trnulje. Te so botanično predhodniki današnjih sliv, zato jim ponekod še danes rečejo tudi divje slive ali praslive. Jeseni črnemu trnu podolgovato in nazobčano listje odpade in takrat se najbolje razkrije še en prepoznaven znak: kratki poganjki, spremenjeni v trne.
V videoposnetku organizacije Woodland Trust spodaj si oglejte, kako se črni trn spreminja z menjavanjem letnih časov:
Črni trn je razširjen po skoraj vsej Evropi, Mali Aziji in delu severne Afrike. Najdemo ga tudi po vsej Sloveniji. Najbolje uspeva na zračnih, globokih in bogatih tleh. Bolj mu ustrezajo bazična kot kisla tla. Dobro uspeva na suhih tleh, dobro prenaša mraz in veter (vir 3).
Zelo zanimiv je tudi les črnega trna, ki je izjemno trpežen in trden. Je bledo rumen, v sredini pa nekoliko potemni do rjave barve. Tradicionalno se ga je uporabljalo za izdelavo palic za hojo in ročajev orodja. Še vedno je palica iz črnega trna prav posebej priljubljena na Irskem.
Les črnega trna je tudi odličen izbor za kurjavo, saj daje dobro toploto in se le malo dimi.
To o črnem trnu menijo stari zdravilci
Črni trn so v tradicionalni medicini uporabljali v pisani paleti domačih zdravil, npr. v tonikih in sirupih, ki naj bi čistili kri, pomagali pri prebavnih težavih in lajšali revmo. Izdelovali so jih tako iz lubja in cvetov kot plodov črnega trna.
Čaj iz listov črnega trna je v starih časih veljal za blago odvajalo, ki pa naj bi hkrati tudi blagodejno vplival na želodec in ga krepil. Poleg tega so čaj iz črnega trna čislali kot dobro sredstvo za čiščenje krvi. Svetovali so tudi, da si z njim izpiramo problematične dele kože, saj pozdravi izpuščaje in izboljša stanje in videz nečiste ter problematične kože. V srednjem veku je bil pripravek iz črnega trna tudi znana pomoč pri nespečnosti.
Stari zdravilci so v svojih zvarkih pogosto uporabljali tudi cvetove črnega trna, predvsem za spodbujanje izločanja urina. Danes vemo, da cvetovi vsebujejo kumarine, flavonske glikozide, benzaldehid in amigdalin. In ravno glikozidi vplivajo na ledvice, saj delujejo odvajalno (vir 4).
Izredno široko uporabni so bili v starih časih predvsem plodovi črnega trna. Trnulje so stisnili v sok, ki naj bi se odlično obnesel proti zaprtju. Za pomanjkanje apetita so priporočali marmelado iz trnulj, ki je pomagala predvsem starejšim, pa tudi neješčim otrokom. V podobne namene so zdravilci uporabljali tudi sirup iz cvetov črnega trna. Z raziskavami je bilo potrjeno, da plodovi vsebujejo čreslovine in antocianska barvila, sadne kisline, vitamin C, flavonoide, sladkor in amigdalin (vir 4).
Zanimivo je, da je črni trn zelo čislala tudi slavna zdravilka sv. Hildegarda iz 12. stoletja, ki je poseben napitek iz črnega trna priporočala predvsem pri ohromitvah. Zmešala naj bi lesni pepel črnega trna, nageljnove žbice v prahu in cimet v prahu. Nato je nastalo mešanico stresla v enako količino medu, vse skupaj rahlo segrela v 2 do 3 litrih vina in precedila, dokler ni nastala bistra tekočina. S tem zvarkom je pomagala bolnikom pri ohromitvah. Precej zanimivo, kajne?
Kako na Trnulji uporabljamo črni trn
Črni trn na Trnulji niti slučajno ni več samo grmovje, ki ga lahko najdemo okoli našega posestva. Naučili smo se ga s pridom uporabljati. In to ne samo njegove jagode trnulje, pač pa tudi njegov les. Ves odpadni les črnega trna, ki ga naberemo na našem posestvu, uporabimo za izdelavo lesnih sekancev, s katerimi se ogreva celotno naše posestvo.
A to še zdaleč ni vse. Les črnega trna uporabljamo tudi v kulinariki. Ko smo iz naše ekološke koruze pripravili prvo koruzno žganje, smo ga želeli narediti pristno Trnuljinega. Takoj smo vedeli, da bomo vanj namočili trnulje. Ta odločitev je bila logična, saj je trnulja simbol našega posestva, zato spada v naše žganje. Utelesila se je v žganju Sleeping Sloe: ekološkem koruznem žganju z namočenimi trnuljami.
A imeli smo tudi idejo, da bi iz lesa črnega trna naredili sod, kjer bi se žganje navleklo arom po principu hrastovega soda. Ta zamisel tehnično žal ni izvedljiva, zato smo se domislili, da bi v žganje lahko namočili oblance lesa črnega trna. Tako je nastala posebna kulinarična poslastica z imenom Thorn Wood – v ekološkem koruznem žganju namočeni oblanci črnega trna. Sledilo je še žganje Black Beauty, v katerega smo poleg oblancev črnega trna namočili še njegove plodove – trnulje.
Rezultat našega poigravanja s črnim trnom in njegovimi sadovi je linija ekološkega žganja, ki ga je preprosto treba pokusiti. Pri tem boste začutili arome nekih davnih časov, ko so bili darovi divje narave še cenjeni in spoštovani.
Čeprav marsikdo na črni trn gleda kot na neugledno grmičevje, ki ima zoprno trnje, je resnica čisto drugačna. Črni trn je ena izmed za ekosistem bolj pomembnih rastlin. Njegov les je odličen za kurjavo, njegovi plodovi trnulje pa so bogati z vitamini, a žal premalo poznani. Na Trnulji smo vrednost črnega trna prepoznali in s pridom izkoriščamo njegove darove. Obiščite nas, da si ga ogledate v vsej njegovi lepoti – postregli vam bomo s šilcem žganja, v katerem je namočen črn trn. Če pa ne morete do nas, lahko vedno pogledate v našo spletno trgovino in naročite dobrote s podpisom črnega trna.