Trnulja je čudoviti sadež črnega trna, enega najbolj razširjenih grmov v tem delu sveta.
Pogosto je po krivici prezrta, saj marsikdo niti ne ve, da je užitna. A trnulja še zdaleč ni samo to, jagode trnulje so bogate s številnimi hranilnimi snovmi in so odlične v kulinariki. Nas so tako navdušile, da smo po njih celo poimenovali naše posestvo. Berite dalje in spoznajte, kakšen dar narave so ti borovnici podobni sadeži in kaj iz njih ustvarjamo na Trnulji.
Kaj je trnulja in kako jo v naravi prepoznati?
Trnulje rastejo na črnem trnu (Prunus spinosa) – precej razširjenem grmu na slovenskih tleh, ki ga najdete predvsem na gozdnem robu. Gotovo ste ga že videli: morda je najbolj opazen zgodaj spomladi, ko še pred olistanjem zacveti s čudovitimi belimi cvetovi. Morda pa so vas med sprehodom oplazili njegovi trni, značilni špičasti izrastki na koncu vej, po katerih je dobil ime.
Na Ljubljanskem barju je črni trn razširjen kot mejnica. To pomeni, da je neke vrste naravna meja med zemljišči različnih lastnikov. Opaziti ga je mogoče tudi povsod okoli našega posestva Trnulja.
Jeseni se na tej divji rastlini razvijejo trnulje – temno modri plodovi, ki jih nekateri imenujejo tudi prasliva ali divja sliva. So majhne in kroglaste do jajčaste oblike ter po videzu in velikosti spominjajo na ameriške borovnice.
Koža trnulj je gladka, napeta in temno modra, včasih na videz črna in ima svetlo modro do sivo voskasto prevleko. Pod tanko lupino je meso mehko in bledo zelene barve, v osrednjem delu pa je neužitna koščica. Ta pravzaprav zavzema kar 75 odstotkov celotne jagode. Sveže jagode črnega trna imajo zelo trpek, kisel, zemeljski in grenak okus. Trpek okus jim dajo tanini oz. čreslovina, ki jo vsebujejo.
Kako lahko trnulje uporabite v kulinariki
Trnulje se nabirajo jeseni, predvsem v drugi polovici, in zatem še pozimi. Čeprav se vam zdijo dozorele, jih je najbolje pustiti na grmu in počakati na prvo zmrzal. Na ta način se omehča koža, trpkost zmanjša, meso sedeža pa postane nežno sladko, saj se sokovi sprostijo.
Če pa jih naberete pred zmrzaljo, naj pred predelavo kak teden odležijo na hladnem. Dober bo tudi hladilnik, lahko pa jih celo kar zamrznete ter zatem odtalite in predelate. Sušenja trnulj ne priporočamo, saj zaradi velike koščice po dolgotrajnem sušenju na suhem plodu ne ostane kaj drugega kot nagubana lupina.
Lahko jih sicer uživate surove, a se, kot že rečeno, pripravite na precej trpek, grenak do kisel okus, tudi če ste jih obrali po zmrzali. Precej vam bodo izušile usta, zato okušanje priporočamo samo najbolj avanturističnim gurmanom.
A povsem druga pesem so trnulje v kuhanih ali pečenih jedeh. Toliko bolj pogosto kot surove jih uporabljamo v marmeladah, pecivu, sokovih ali kot dodatek žganim pijačam. Predvsem v Britaniji je izjemno priljubljen tako imenovan sloe gin – v džin namočene trnulje. Gre za pijačo, ki ima na britanskem otočju dolgo tradicijo, obstajajo celo številna tekmovanja, na katerih se pridelovalci merijo v kakovosti svojih izdelkov.
Jagode črnega trna lahko tudi oblijete s čokolado, skuhate v sirup in prelijete po sorbetu in sladoledu, konzervirate v kisu ali posušite za daljšo uporabo. Poleg uporabe v hrani se jagode pogosto uporabljajo tudi v jabolčniku.
Jagode črnega trna se dobro ujemajo s sadjem, kot so granatno jabolko, jabolka in pomaranče, mesom, kot je perutnina, govedina, svinjina, puran in jelen, pečeno korenasto zelenjavo in krompirjem.
Pomembno je tudi vedeti, da so koščice neužitne in jih je treba odstraniti. Priporočamo, da se koščic znebite, potem ko ste trnulje že nekoliko pokuhali.
Recept za marmelado iz trnulj
Ko govorimo o marmeladi iz trnulj, v mislih nimamo tiste klasične marmelade, ki jo namažemo na kruh. Številnim veliko bolj tekne kot odlična priloga divjačini in govedini. Če prisegate na prilogo iz brusnic, je vredno poskusiti tudi trnulje – za spremembo in pridih divje narave na vašem krožniku. Marmelado iz trnulj vam z veseljem postrežemo tudi v naši restavraciji na ekološkem posestvu Trnulja.
Takole jo pripravite tudi sami:
Trnulje stresite v lonec, prilijte toliko vode, da so z njo pokrite, in zavrite. Ugasnite štedilnik ter malce počakajte, posoda naj bo pokrita. Zatem tekočino odlijte, trnulje pa pretlačite skozi cedilo, da odstranite koščice. Nastalo sadno kašo nato s polovično do tričetrtinsko količino sladkorja skuhajte v marmelado.
Spoznajte, kako bogata s hranilnimi snovmi je trnulja
Trnulje so uživali že v pradavnini. Se sprašujete, od kod nam ta informacija? Našli so jih v želodcu legendarnega mumificiranega Ötzija iz 34. stoletja pred našim štetjem, odkritega leta 1991 v ledeniku v Italiji. Tudi koliščarji z Ljubljanskega barja so cenili okus in hranljivost trnulj, saj so najdbe v izkopaninah iz tistih časov pokazale, da so jih zagotovo uporabljali za prehrano in tudi kot zdravilo.
Danes vemo, da so trnulje bogat vir vitamina C, rudnin in antioksidantov, npr. fenolov in flavonoidov. Če smo natančni, se v trnuljah nahajajo čreslovina, barvila, sadne kisline, sladkor, malo amigdalina in vitamin C.
V trnuljah je okoli 10 mg vitamina C in 5 mg vitamina E na 100 g. Količine mineralov pa so naslednje: 43 mg kalija (K), 5 mg kalcija (Ca) in 22 mg magnezija (Mg) na 100 g. Zanimivo je, da v njih najdemo tudi nekaj esencialnih maščobnih kislin.
Kaj pa o trnulji pravi ljudsko zdravilstvo?
Ljudsko zdravilstvo je v trnuljah prepoznalo veliko korist za zdravje človeka, zato jih je s pridom in na najrazličnejše načine uporabljalo. Stari zdravilci so jih priporočali proti zimski utrujenosti, kot čistilo za kri in krepčilo za želodec.
Naše babice in prababice so bile prepričane, da kompot in marmelada iz trnulj spodbujata apetit in delujeta kot blago odvajalo, zlasti pri otrocih. Zdravilci so za enake primere priporočali tudi trnuljev čaj, ki naj bi poleg tega učinkoval tudi pri želodčnih in črevesnih krčih, ledvičnih in kamnih v mehurju, neredni menstruaciji, kožnih izpuščajih ter aftah, vnetjih v grlu in ustni votlini.
Kako je trnulja povezana z našim posestvom?
Ni treba imeti preveč bujne domišljije, da bi znali ugotoviti, od kod izhaja ime našega ekološkega posestva Trnulja. Seveda je poimenovano po trnulji – sadežu črnega trna, ki nam je ob nakupu posestva sicer povzročil ogromno dela. Kmetijo je namreč tako močno preraščal, da je bila videti kot grad iz pravljice o Trnuljčici.
Zaraščeno posestvo smo uspešno očistili in tako črni trn kot trnulja se nam nista prav nič zamerila. Celo tako sta se nam prikupila, da je trnulja postala naš zaščitni znak in začeli smo jo uporabljati v naši kuhinji. Najprej pri izdelavi marmelade, nato kot prilogo k mesu.
Ko pa smo iz naše ekološke koruze pripravili prve žgane pijače, smo jih želeli narediti pristno Trnuljine. Takoj smo vedeli, da bomo vanje namočili trnulje. Ta odločitev je bila logična, saj je trnulja simbol našega posestva, zato spada v naše žganje. Utelesila se je v žganju Sleeping Sloe: ekološkem koruznem žganju z namočenimi trnuljami.
A to nam še ni bilo dovolj. Trnuljam v žganju smo dodali še oblance lesa črnega trna in tako se je rodila izjemna pijača z imenom Black Beauty, ki je popoln poklon črnemu trnu in naši ljubezni do rastline. Ustvarili smo dve pijači, ki ju je na obisku naše restavracije preprosto treba pokusiti.
Sadeži črnega trna trnulje so bogati z vitamini in drugimi hranilnimi snovmi, a žal premalo poznani. Na Trnulji želimo to spremeniti in jim povrniti nekdanjo veljavo. Obiščite nas in za uvod v spoznavanje tega izjemnega sadeža vam bomo postregli s šilcem žganja, v katerem so namočene trnulje. Če pa ne morete do nas, lahko vedno preverite našo spletno trgovino.