Ekološko pridelana hrana [Kaj je & kako se razlikuje od konvencionalne prehrane]

Za vse, ki vas zanima ekološko pridelana hrana, smo spodaj, v našem novem blog zapisu, pripravili kratka pojasnila o tem kaj je ekološko pridelana hrana, kakšna je razlika med konvencionalno in ekološko hrano, zakaj je ekološko pridelana hrana kakovostnejša od konvencionalne in kakšni so aktualni trendi na področju ekološke pridelave hrane.

Kaj je ekološko pridelana hrana?

Ekološko pridelana hrana je hrana, ki je pridelana in predelana na povsem naraven način.

EKO (ekološko) in BIO (biološko) sta sopomenki, ki označujeta način pridelave in predelave hrane pri katerem ne uporabljamo:

• razkuženih semen,
• pesticidov,
• umetnih gnojil,
• gensko spremenjenih organizmov,
• sintetičnih dodatkov v krmilih in gnojilih,
• konzervansov,
• umetnih arom ali ojačevalcev okusa.

Pri gojenju je treba spoštovati načela, ki jih predpisujejo mednarodna zveza združenja ekološkega kmetovanja in evropske uredbe.

Ekološko pridelana hrana raste na zdravih tleh, kar pomeni, da tla (prst) niso izčrpana zaradi intenzivne pridelave in niso onesnažena z umetnimi gnojili in pesticidi.

S pridelavo in predelavo hrane na ekološki način, v hrani ohranimo vitamine, minerale in druge koristne sestavine, ki dajejo našemu organizmu zdravje, odpornost in moč. Poleg tega pa so ekološka živila polnejšega okusa.

Na našem ekološkem posestvu Trnulja z izjemnim občutkom do narave in skrbi po ohranjanju njenih prvinskih danosti, pridelujemo visoko kakovostno ekološko hrano, ki v sebi ohrani kar največ hranil.

Pridelujemo oljnice in žita, ki jih skrbno predelamo v:

• ekološka olja,
• navadne in polnozrnate moke,
• namaze.

Razlika med ekološko in konvencionalno hrano

Ekološko pridelana hrana se v primerjavi s konvencionalno hrano razlikuje v načinu pridelave in predelave. Posledično ima ekološko pridelana hrana številne prednosti.

Konvencionalna hrana oz. »navadna« hrana, se pridela s pomočjo kemičnih sredstev in gnojil, predela pa se na način, kjer se uporabljajo dodatki k hrani (arome, barvila, konzervansi).

Z izbiro ekološko pridelane hrane sebi in okolju pripišemo veliko prednosti:

1. Zaščitimo svoje zdravje in ga okrepimo. Med ljudmi je vse več sistemskih bolezni (različne alergije, astma, rak, AIDS, osteoporoza, artritis, sladkorna bolezen,…) z uživanjem ekološko pridelane hrane lahko pojavnost teh bolezni zmanjšamo in varujemo zdravje.
2. Ohranjamo naše okolje. Z ekološko pridelavo varujemo okolje in ga ne zastrupljamo, na ta način ohranjamo zdravo naravno okolje (rastlinstvo, prst, živali, voda, zrak) in boljšo prihodnost. Ekološko kmetijstvo vpliva na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti živali oziroma živalskim vrstam in pasmam prilagojeno rejo.
3. Preprečimo erozijo prsti. Prst je v ekološkem kmetijstvu bistven element, medtem ko je v konvencionalni pridelavi zgolj podlaga, na kateri rastejo s pesticidi obdelane monokulture. V prsti so številni mikroorganizmi, ki so pomembni za delovanje celotnega sistema. Te mikroorganizme s strupi uničimo, medtem ko jih z ekološko pridelavo ohranjamo. Ravno tako z ekološko pridelavo poskrbimo, da se prst obnavlja in ohranjamo rodovitnost prsti
4. Varčujemo z energijo.  Z ekološko pridelavo hrane porabimo tudi precej manj energije, ki se porablja za fosilna goriva, proizvodnjo pesticidov, njihovo skladiščenje in odstranjevanje ter prevoz.
5. Zaščitimo vodne vire. Po svetovnih ocenah, naj bi bilo s pesticidi zastrupljenih že več kot polovica vodnih virov, ki pokrivajo ¾ našega planeta.
6. Zaščitimo naše otroke in njihovo prihodnost. Onesnaženo okolje in osiromašena ter zastrupljena hrana, ki ne vsebuje zadosti mineralov, vitaminov in vseh drugih, za pravilen razvoj pomembnih hranil, v veliki meri vpliva na otroke. Otroci zato večkrat zbolijo, so bolj dovzetni za razne bolezni in alergije, ter druge razvojne težave. Naloga odraslih je torej, da s svojimi nakupnimi navadami v čim večji meri zagotovijo svojim otrokom ekološko pridelano hrano, četudi je nekoliko dražja, a za otroke izjemno koristna. S ustvarjamo tudi večje povpraševanje po ekoloških izdelkih, posledično pa tudi vse večjo ponudbo ekološke hrane.
7. Pomagamo kmetom in njihovem zdravju. Z nakupom ekoloških živil spodbujamo in pomagamo ohranjati neodvisnost malih kmetov. Ekološke kmetije so eden redkih načinov, da se ohrani družinska kmetija. Kmetje, ki pri pridelavi uporabljajo herbicide, so izpostavljeni 6-krat večjemu tveganju za rakom in številnimi boleznimi, kot ne-kmetje. Države v razvoju so o uporabi kemijskih zaščitnih sredstev slabo poučene in imajo slab nadzor nad porabo le-teh, kar povzroča še dodatne težave.
8. Podpiramo pravično trgovino. Na prvi pogled se zdi, da je ekološko pridelana hrana dražja kot konvencionalno pridelana. Vendar pa podrobnejši pregled cen razkrije, da se v ceni konvencionalne hrane skrivajo številni skriti stroški; ti so kriti z davkoplačevalskih denarjem, vključno s kmetijskimi subvencijami. Drugi skriti stroški vključujejo pesticide, njihov razvoj, testiranja, reguliranje in kasnejše ravnanje z nevarnimi odpadki. Največji stroški pa nastanejo v primeru zdravljenja obolelih ljudi, in dolgoročni škodi onesnaženega okolja.
9. Vzpodbujamo biološko raznolikost. Sajenje monokulturnih rastlin, torej sajenje velikih površin zemlje z eno samo kulturo leto za letom, povzroči izčrpanost prsti. S tem se poveča potreba po vedno večji uporabi pesticidov in herbicidov, vendar pa nekateri škodljivci razvijejo odpornost na strupe. V želji izboljšanja sestave prsti in povečanja dobička, uporabljajo kemična gnojila, kar pa vse skupaj vodi v začaran krog in zastrupljeno hrano.
10. Uživamo hrano bogato z vitamini, minerali in antioksidanti. Ekološko pridelana hrana je zaradi ekološkega načina pridelave in predelave izjemno bogata z hranili, ki so za človeško telo zelo koristni, mu dajejo moč, povečajo odpornost, zmanjšajo tveganja za razne bolezni in nam dajejo energijo.
11. Uživamo hrano polnega, bogatega okusa. V bogati in polni hranil prsti zrastejo plodovi, katerih tudi mikroskopski pregled pokaže zdravje plodov; močni kristali, razvejani in jasno strukturirani. Takšna hrana ima polen, bogat okus, in ob uživanju ekološke hrane se počutimo boljše in smo polni energije.

Ekološko pridelana hrana ohranja naše okolje, zaščiti in krepi naše zdravje ter pripomore k boljši prihodnosti nas in naših otrok, živali ter vsega kar nas obdaja.

Okus ekološko pridelane hrane diši po popolnem kulinaričnem doživetju, ki ga z veliko mero ljubezni in pozornosti, pripravljamo v naši Trnuljini kuhinji, na našem posestvu Trnulja na pragu Ljubljane. V kuhinji, polni navdiha in srčnosti, uporabljamo samo izbrane sestavine iz našega posestva in naših dobaviteljev, ki so zvesti ekološkemu načinu pridelave hrane. Svoje goste navdušujemo z ekološkimi sestavinami naravnega izvora, pripravljenimi na krožnikih, ki združujejo sodobnost in pristnost jedi edinstvenih okusov.

Zakaj je ekološko pridelana hrana kakovostnejša od konvencionalne hrane?

Konvencionalna ali navadna hrana označuje hrano, ki je pridelana na »običajen« način.

To pomeni, da se pri pridelavi uporabljajo kemična zaščitna sredstva (pesticidi, herbicidi, fungicid) in umetna gnojila. Vsa kemična zaščitna sredstva imajo končnico »CID«, kar je tujka za ubijanje: pesticidi delujejo proti škodljivcem, fungicidi proti glivicam in gobam, ter hebricidi proti zajedavskim rastlinam.

Konvencionalno pridelana hrana običajno vsebuje veliko t.i. E-jev. Za njimi se lahko skrivajo dokaj nedolžna sredstva za konzerviranje, pa tudi različne, v laboratoriju narejene kemikalije.

Konvencionalno predelana hrana vsebuje dodatke, kot so:

• konzervanse,
• arome,
• barvila,
• gensko spremenjene organizme.

Dodatki, ki jih uporablja industrija z namenom narediti izdelke privlačne, dolgo obstojne in poceni, naredijo izdelke siromašne in nekoristne za človeško telo oz. škodljive. Po navadi so konvencionalna živila cenejša od ekološko pridelanih živil, a na dolgi rok za naše zdravje in okolje, veliko dražja.

Številne raziskave so pokazale, da je ekološko pridelana hrana boljša in kakovostnejša od konvencionalno pridelane hrane.

Ekološko pridelana živila so živila z visoko kakovostno prehrambeno vrednostjo, odlikuje pa jih višja vsebnost vitaminov, mineralov in atioksidantov ter bogatejši okus. Pri predelavi ekološko pridelane hrane je cilj v kar največji meri ohraniti hranilne snovi, ki jih vsebuje pridelek. Uporaba umetnih konzervansov in barvil ni dovoljena. 

Ekološko kmetijstvo nam zagotavlja hrano, ki varuje naše zdravje, hkrati pa ohranja naravo – pomaga ohranjati čist zrak in vodo ter celotno bogastvo živalskega in rastlinskega sveta, ohranja rodovitnost tal in ščiti naravne življenjske vire.

Zato so ekološka živila bistveno bolj kakovostna kot konvencionalna.

Trendi razvoja ekološko pridelane hrane

Vedno bolj se zavedamo, da je ekološka pridelava in uživanje ekoloških živil bistvenega pomena za trajnostno ohranjanje našega okolja in zdravja. Kljub na prvi pogled višji ceni ekoloških živil, pa z uživanjem te hrane, preprečimo nastanek mnogih bolezni in posledično dragega zdravljenja, ohranjamo čisto in zdravo naravno okolje in naslednjim generacijam omogočimo kakovostnejše življenje.

Tudi ponudba ekološko pridelanih živil na trgovskih policah je vedno večja.

Ekološko kmetovanje je v svetu v porastu, in predstavlja donosen in trajnosten posel za kmetijske proizvajalce, ki so pripravljeni opraviti postopek certificiranja, potrebnega za vstop na ta trg z oznako EKO ali BIO. V zadnjih nekaj letih se število ekoloških kmetij še naprej zvišuje, strokovnjaki iz industrije pa napovedujejo stalno rast za približno 6% ali več.

Za oznako ekološko, mora kmetija pridobiti certifikat, ki ga izda kontrolna organizacija s katerim potrjuje skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil ter krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetovanje.

Za pridobitev certifikata je potrebno zadovoljiti naslednje pogoje:

• Ekološko pridelana hrana mora biti pridelana brez pesticidov in predelana brez kemijskih dodatkov.
• Vsaj 95 % sestavin mora biti sledljivih iz ekopridelave.
• Seznam morebitnih dodatkov pa je omejen le na dodatke naravnega izvora.

Nadzorna organizacija lahko vsaj enkrat letno izvede nenapovedan pregled celotne kmetije ali obrata. Če kmetija oz. obrat uspešno prestane kontrolo, in ob kontroli ni zaznanih nepravilnosti, pridobi kmetija oz. obrat certifikat. Proizvodi pridobijo znak, kot sta pri nas ekoznak in biodar, v tujini pa ernte, biodyn, bioland in drugi.

Oznake BIO, EKO in Organic so mednarodne registrirane in strogo kontrolirane oznake za ekološka živila, za katere veljajo strogi predpisi o načinu uporabe. Neodvisni testi kažejo na visoko zanesljivost teh oznak: v Evropi se zanesljivost giblje med 90 in 97%.

Število ekoloških kmetij in povpraševanja po ekoloških pridelkih naraščata, zato postaja ekološko kmetovanje zanimiva tržna priložnost, saj takšen način kmetovanja spodbuja tudi država.

V Sloveniji je bilo po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2018 v ekološko kontrolo vključenih 3.741 kmetijskih gospodarstev (5,4% vseh kmetij v Sloveniji) s 47.848 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (10,02% vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2018).

Na sliki je prikazan trend ekološko – kmetijskega gospodarstva v letih od 2009 do 2018:

Evropa je drugi največji porabnik ekoloških pridelkov v svetu in predstavlja več kot 33% celotnega deleža prihodkov v svetu. Vendar pa pri porabi ekoloških živil na prebivalca na leto v Sloveniji kar močno zaostajamo za zahodnimi državami.

Z vedno večjim zavedanjem o pomenu uživanja ekološko pridelane hrane, se ta trend počasi zvišuje. S tem ustvarjamo tudi vedno večje povpraševanje po teh živilih, kar pomeni veliko priložnost za kmete, da pričnejo z ekološkim kmetovanjem.