Polenta ali koruzni zdrob je tradicionalna slovenska jed, ki je nekoč predstavljala glavni obrok večine kmečkih gospodinjstev. Tudi danes jo v slovenski kuhinji pogosto pripravljamo na različne načine. Vedno bolj pa jo uporabljajo tudi v vrhunskih restavracijah kot sestavino, katere okus se nadvse lepo prilega glavnim jedem, prigrizkom pa tudi sladicam.
O široki uporabi polente in priljubenih receptih s polento, v nadaljevanju.
Od kje izvira polenta oz. koruza?
Koruza izvira iz območja današnje Mehike, kjer je znana že 7000 let. Evropejci pa so jo spoznali v 16. stoletju, ko so jo v Evropo prinesli Španci. Takoj za rižem in pšenico, velja za najbolj razširjeno žitarico.
Koruzni zdrob oz. polenta nastane z mletjem koruze, enako kot koruzna moka.Vendar pa je koruzna moka bolj fino mleta, kot polenta. Koruzni zdrob sestavljajo večji delci grobo mletega meljaka, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov, delež maščobe pa je nizek. Ker ne vsebuje glutena, je primeren tudi za bolnike s celiakijo.
Vrste polente
Najbolj poznane so naslednje vrste polente:
- rumena polenta,
- bela polenta in
- rdeča polenta.
Najbolj je v kuhinjski uporabi rumena polenta, pa tudi bela, ki jo poznajo predvsem na Primorskem. Bela polenta ne vsebuje karotenoidov, kar jo loči od ostalih sort. Zmleta iz bele koruze in je za razliko od polente iz rumene koruze bolj blagega okusa.Pripravi se popolnoma enako kot rumena polenta. Poda se k različnim jedem, vsem vrstam mesa, ribam, rižu in zelenjavi.
Na trgovinskih policah najdemo dve različici polente, in sicer poleg navadne tudi instant polento, ki je toplotno že obdelana, zato je njena priprava nadvse hitra in enostavna. Vendar pa je okus instant polente nekoliko siromašnejši od toplotno neobdelane različice. Prava koruzna polenta iz koruznega zdroba se kuha dolgo (po nekaterih italjanskih receptih, tudi po 3 ali 4 ure), med kuhanjem pa jo je potrebno neprestano mešati na nizkem ognju. A je njen okus bogat, tekstura pa kremasta in gladka. Čas kuhanja takšne polenta lahko skrajšamo tudi s predhodnim namakanjem zdroba. Italjani še vedno pripravo takšne tradicionalne polente cenijo kot ritual, polento pa z ljubeznijo pripravljajo v starih bakrenih kotličkih nad ognjem. Kot posebno poslastico cenijo hrustljavo skorjo, ki se med dolgotrajnim in počasnim kuhanjem prime lonca.
Koruzni zdrob oz. polenta se razlikuje tudi glede na mletje:
- fino mleta polenta – pogosto se uporablja pri peki slaščic, saj je njena tekstura bolj fina in gladka, okus pa je bolj nežen in manj izrazit
- grobo mleta polenta – običajno se uporablja pri pripravi rustikalnih jedi, njen okus je bolj polen in izrazit, tekstura pa bolj groba.
Na našem posestvu Trnulja, pridelujemo ekološke žitarice, ki rastejo na bogati in neokrnjeni zemlji. S tem našim izdelkom dodamo poseben pečat, vašim krožnikom pa pričarajo polne in barvite okuse.
Uporaba polente
.
Po latinsko se polenta imenuje pulmentum, od tod tudi izvira njeno ime. Že v antičnih rimskih časih, ko še niso poznali koruze, so jo namreč kuhali iz pšeničnega zdroba.
Vanjo lahko med pripravo vmešamo različne delikatese, od razkoščičenih oljk in kosov sušenega paradižnika do sira, največkrat parmezana ali gorgonzole. Strjeno in narezano kuhano polento lahko popečemo tudi na žaru ali v ponvi. Njena pražena različica so žganci, ki pa se jih pripravlja drugače kot polento.
Polenta je tradicionalna slovenska jed, ki so jo naši predniki pripravljali v bakrenih kotličkih, vonj sveže kuhane polente pa je odišavil domače ognjišče. Pripravili so jo zabeljeno z zaseko in kislim mlekom, za zajtrk pa so jo tudi popekli na maslu. Čeprav je polenta nekoč bolj veljala za “jed revežev”, jo danes vedno bolj pri pripravi svojih gurmanskih specialitet uporabljajo v boljših restavracijah po Sloveniji in v svetu.
Tudi danes je polenta priljubljena jed, ki popestri naš vsakdanjik, pa tudi praznični jedilnik.
Priprava polente
.
Njen okus je enak kot včasih, priprava instant polente pa hitra in preprosta. Ponudimo jo lahko samo z maslom ali jogurtom, prelito z mesnimi ali zelenjavnimi omakami ali kot prilogo mesu. Že kuhano jo lahko tudi pocvremo, ponudimo posuto s parmezanom ali prelito z mlekom.
Naj bo koruzni zdrob instantni ali toplotno neobdelan, polento vedno kuhamo v razmerju 1:2,5, kar pomeni 1 dcl (npr. skodelica) polente in 2,5 (do 3) dcl tekočine. Velja pravilo da več tekočine kot uporabimo, bolj bo polenta tekoča. Za tekočino lahko uporabimo navadno vodo, jušno osnovo ali mleko. Instant polento kuhamo 2-3 minute in med kuhanjem mešamo.
V primeru, da polento pripravljamo na slan način, tekočino dodatno solimo in obogatimo z malo olja in/ali masla.
Poleg širokega izbora slanih jedi, prilog in prigrizkov, lahko polento uporabimo tudi za pripravo sladic. V tem primeru jo skuhamo v vodi ali mleku, ki mu dodamo poljubne začimbe (cimet, vanilija, liponina lupinica, sladkor itd.)
Kuhano polento postrežemo takoj, ali pa jo pretresemo v pekač in počakamo, da se ohladi in strdi. Nato pa jo razrežemo na poljubno velike rezine, katere lahko popečemo na maslu ali olju (lahko tudi na žaru). Ali pa ji primešamo naribanim sir in zelišča, ter zapečemo v pečici.
Možnosti za pripravo okusne polente je resnično veliko, saj je koruzni zdrob vsestransko uporaben in se lepo poda raznih jedem – bodisi glavnim jedem, prilogam, ali sladicam.
Priljubljeni recepti za pripravo polente
Predstavljamo priljubljene načine priprave polente kot glavno jed ali dodatek glavni jedi:
Polenta s parmezanom
V loncu zavremo 1,5 litra vode. Vodo solimo in obogatimo z malo olivnega olja. V krop počasi in postopoma vmešamo 300g polente. Med nenehnim mešanjem polento kuhamo približno 5 minut. Ko polenta zavre, temperaturo znižamo in polento na nizki temperaturi kuhamo še 20 minut. Rožmarinovo vejico operemo pod tekočo vodo in dobro osušimo. Z vejice osmukamo igličaste listke in jih drobno sesekljamo. Ko je polenta kuhana, vanjo vmešamo maslo, nariban parmezan in sesekljan rožmarin. Polento postrežemo na leseni deski z vejico rožmarina, ter zraven postrežemo kozarček dobrega vina.
Polenta z jurčki
Jurčke očistimo in narežemo na poljubno velike koščke oz. rezine (ne-pretanke). Olupimo čebulo in jo drobno sesekljamo. Paradižnike iz pločevinke stresemo v posebno skledo in jih gladko zmiksamo s paličnim mešalnikom.
Pečena polenta s sirom in češnjevimi paradižniki
.
V večjo kozico vlijemo jušno osnovo in jo počasi segrejemo. Ko zavre, temperaturo znižamo in v kozico počasi vsujemo polento, in jo nenehno mešamo. Ko vmešamo vso polento, temperaturo znižamo na najnižjo jakost in jo kuhamo še 5 do 10 minut, da se zgosti. Med kuhanjem jo večkrat dobro premešamo. Če se preveč zgosti, prilijemo še malo jušne osnove ali vode. Ko je polenta pripravljena, vanjo vmešamo eno žlico olivnega olja in 2/3 naribanega parmezana.