Polenta ali koruzni zdrob nastane z mletjem koruze, ki je bogata s hranili in ima nizek glikemijski indeks. Je zelo bogata z vitamini, beljakovinami, vlakninami in ima nizko kalorično vrednost. Polenta in zdravje – kakšne učinke prinaša zdravju in kako lahko pripravimo zares okusno zdravo polento.
Koruza
Da bi razumeli koristi polente, moramo poznati njeno osnovo, ki je koruza.
Koruza izvira z območja današnje Mehike, kjer je znana že 7000 let, v Evropo pa so jo v 16. stoletju prinesli Španci. Po razširjenosti je na tretjem mestu, takoj za rižem in pšenico.
Koruzni zdrob oziroma polenta nastane z mletjem, enako kot koruzna moka.
Kaj vsebuje koruza?
Koruza vsebuje:
- beljakovine,
- veliko sladkorja,
- vitamine skupine B,
- vitamin C,
- kalij,
- fosfor ter
- primerno hranilno vrednost.
Ker ima koruza precej topnih vlaknin, ima nizek glikemijski indeks. Pri koruzi so vsem na očeh karotenoidi. Lepo rumeno do rahlo oranžno barvo ji daje kriptoksantin, ki kot močan antioksidant krepi naš imunski sistem.
Iz njenega zdroba je mogoče pripraviti slastno polento, iz moke kruh, priljubljeni so pokovka in kosmiči, odlična je kuhana ali pečena. Koruza je koristna in uporabna na različne načine, zelo pa je priljubljena ravno v obliki polente.
Polenta in zdravje
Ker je koruza bogata z antioksidanti in drugimi fitokemikalijami, kot so lutein, zeaksantin in antocianini, koristi vidu in 
preprečuje razvoj sive mrene. Po nekaterih ocenah je treba zaužiti okoli šest miligramov teh fitokemikaliji na dan, v 240 gramih koruze pa je približno četrtina njihove priporočene količine.
Kakšen vpliv ima polenta na zdravje?
Polenta in zdravje
Raziskave so pokazale, da ta poljščina varuje pred delovanjem prostih radikalov, termična obdelava pa ne izniči njene moči. Najučinkoviteje ščiti pred rakom debelega črevesa ter boleznimi srca in ožilja. Koruza ob tem znižuje krvni tlak in raven slabega holesterola v krvi, uravnava raven krvnega sladkorja, preprečuje slabokrvnost ter ohranja zdravo živčevje. Zaradi vlaknin skrbi za zdravo prebavo, velika količina folne kisline pa je nepogrešljiva v prehrani nosečnic.
Polnovrednost žitaric zagotovimo z ekološko pridelavo. Na našem ekološkem posestvu Trnulja skrbno in naravi predano pridelujemo visoko kakovostne pridelke, med katerimi so tudi polnovredne žitarice. Iz njih pridelamo hranljive in nadvse okusne moke. Vabljeni na našo posestvo, kjer lahko naše izdelke kupite ali si v naši restavraciji privoščite barvito in edinstveno ekološko kosilo.
Vrste polente in uporaba
Koruzni zdrob oz. polento sestavljajo večji delci grobo mletega meljaka, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov, delež maščobe pa je nizek. Ker ne vsebuje glutena, je primeren tudi za bolnike s celiakijo.
Najbolj poznane so naslednje vrste polente:
- rumena polenta,
- bela polenta in
- rdeča polenta.
Najbolj je v kuhinjski uporabi rumena polenta, pa tudi bela, ki jo poznajo predvsem na Primorskem. Bela polenta ne vsebuje karotenoidov, kar jo loči od ostalih sort. Zmleta iz bele koruze in je za razliko od polente iz rumene koruze bolj blagega okusa. Pripravi se popolnoma enako kot rumena polenta. Poda se k različnim jedem, vsem vrstam mesa, ribam, rižu in zelenjavi. Vedno bolj je uporabna tudi v visoki kulinariki in tudi v sladicah.
Prav tako polento ločimo tudi glede na mletje:
- fino mleta polenta – pogosto se uporablja pri peki slaščic, saj je njena tekstura bolj fina in gladka, okus pa je bolj nežen in manj izrazit
- grobo mleta polenta – običajno se uporablja pri pripravi rustikalnih jedi, njen okus je bolj polen in izrazit, tekstura pa bolj groba.
Priprava polente:
Na trgovinskih policah najdemo dve različici polente, in sicer poleg navadne tudi instant polento, ki je toplotno že obdelana, zato je njena priprava nadvse hitra in enostavna. Vendar pa je okus instant polente nekoliko siromašnejši od toplotno neobdelane različice. Prava koruzna polenta iz koruznega zdroba se kuha dolgo (po nekaterih italjanskih receptih, tudi po 3 ali 4 ure), med kuhanjem pa jo je potrebno neprestano mešati na nizkem ognju. A je njen okus bogat, tekstura pa kremasta in gladka. Čas kuhanja takšne polente lahko skrajšamo tudi s predhodnim namakanjem zdroba. Italjani še vedno pripravo takšne tradicionalne polente cenijo kot ritual, polento pa z ljubeznijo pripravljajo v starih bakrenih kotličkih nad ognjem. Kot posebno poslastico cenijo hrustljavo skorjo, ki se med dolgotrajnim in počasnim kuhanjem prime lonca.
Naj bo koruzni zdrob instantni ali toplotno neobdelan, polento vedno kuhamo v razmerju 1:2,5, kar pomeni 1 dcl (npr. skodelica) polente in 2,5 (do 3) dcl tekočine. Velja pravilo da več tekočine kot uporabimo, bolj bo polenta tekoča. Za tekočino lahko uporabimo navadno vodo, jušno osnovo ali mleko. Instant polento kuhamo 2-3 minute in med kuhanjem mešamo.
Tekočino v kateri se kuha polenta lahko dodatno solimo in obogatimo z malo olja in/ali masla.
Poleg širokega izbora slanih jedi, prilog in prigrizkov, lahko polento uporabimo tudi za pripravo sladic. V tem primeru jo skuhamo v vodi ali mleku, ki mu dodamo poljubne začimbe (cimet, vanilija, liponina lupinica, sladkor itd.)
Več o polenti in priljubljenih receptih za pripravo jedi iz polente > Polenta v kuhinji <